Izziv: nič odpadkov!!


Kaj pa tisto, kar ostane?
november 13, 2014, 6:16 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, Slovenija brez smeti, zero waste | Značke: ,

Na poti do ‘nič smeti’ je v realnosti, sploh kjer se še niso potrudili, kar nekaj ‘ostankov’. Kaj z njimi?
Bolje kot sežigalnice je tole.

Direktna povezava do študije.

Menda če gre vse po sreči, tudi v Ljubljani…?

Advertisements


Ljubljana – prva EU prestolnica ‘brez smeti’
junij 7, 2014, 5:34 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, nič odpadkov, Slovenija brez smeti, zero waste

zw
JUHU! Ljubljana tudi uradno stopa na pot ‘zero waste’ oz. ‘nič odpadkov’.

ZEG (samozvana Zveza ekoloških gibanj, ki je že ves čas navijala za sežigalnice) se sicer sprašuje o smiselnosti investiranja v drago mehansko-biološko obdelavo odpadkov in še vedno govori, da je zero waste ‘utopija’, čeprav po Evropi dosegajo že kar velike uspehe.

Tudi nas zanima, kaj konkretno namerava Snaga početi z ‘lahko frakcijo’ in kaj konkretno se bo tam dogajalo, saj gre menda za največjo investicijo v Ljubljani.

Kaj se dogaja drugje po Sloveniji? CERO Puconci pridobiva sredstva in še vedno namerava pripravljati lahko frakcijo na sežig – ali nameravajo graditi tudi sežigalnico ali voziti kam drugam?

SUPER bi bilo, če bi cela Slovenija šla v koncept ‘zero waste’ oz. čimmanj smeti in si prizadevala delati nič odpadkov!

Ne pa da ena regija dela probleme – oz. smeti – za drugo. Moja babica je bila kar jezna, zakaj toliko občin vozi smeti v Celje! ‘Naj jih pa sami imajo!’ je rekla. ‘Naj jih pa pojejo!’ Dober tek!

Tudi na nivoju EU je bil letošnji ‘zeleni teden’ v znamenju ‘krožne ekonomije’ in čimmanj smeti, preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in popravila… Tudi tu ne bo šlo brez novih pravil za proizvajalce, ki bi sami sebi in trgu prepuščeni delali kar po svoje.

Je pa priložnost za 300.000 ali več zelenih delovnih mest v ponovni uporabi, popravilu ali recikliranju!

Tudi v Ljubljani je zaživel center za ponovno uporabo, kampanja ‘Enkratno je stvari uporabljati večkratno’ in spletna stran Snage ponovnauporaba.si pa dosegata nagrade!

Stvari se torej premikajo na bolje, upajmo da po vsej Sloveniji in po celem svetu!



Evropski teden zmanjševanja odpadkov
november 19, 2010, 6:10 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, zmanjševanje odpadkov

Pa še vabilo vsem!

Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Letos se Slovenija tudi uradno pridružuje akciji!! 🙂

LEPO VABLJENI!!

Smetumet pa vabi, da se udeležite natečaja za najbolj odštekan uporabni izdelek iz ‘odpadnih’ materialov!

Več informacij na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, ki je tudi uradni koordinator te akcije!



Priložnost za NOVA delovna mesta!!

Že kar nekaj časa je minilo, kar sem zadnjič pisala na ta blog.
Pa ne, da se vmes ne bi nič delalo 🙂

Enostavno, v pogovoru z ljudmi je dosti bolje reči ‘zmanjševanje odpadkov’ oz. ‘čimmanj smeti’ in ‘čimbolj eko’… Če rečeš ‘nič odpadkov’ se nekateri ustrašijo. 🙂

So bile delavnice z otroki, aktivnosti za osveščanje ljudi, povezovanje s podobno mislečimi, izobraževanja… Udeležili smo se tudi vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! pa še kaj bi se našlo…

In sedaj bolje razumem, zakaj so oblasti rekle: zgradimo sežigalnice!
Ker je to dosti bolj enostavno – lažje je dobiti EU sredstva, lažje je ‘pokazati rezultate’ (‘se vidi’!) Pa tudi veliko lobiranja in vloženih marketinških sredstev je zadaj…

Delo z ljudmi je včasih nepredvidljivo, ljudje si lahko premislijo, se naveličajo, zbolijo.. lahko obupajo (ali se morajo truditi za ekonomsko preživetje) lahko se zgodi tisoč reči…

Pa še vedno je delo z ljudmi tudi ZANIMIVO, vznemirljivo, ZABAVNO!!

In izziv ‘nič odpadkov’ ali ‘čimmanj odpadkov’ hkrati vzpodbuja KREATIVNOST in INOVATIVNOST ljudi!!

Je tudi priložnost za zaposlovanje – na Novi Zelandiji predvidevajo, da so s konceptom ‘Zero Waste’ ustvarili 40.000 novih delovnih mest!!

Gre za ZELO različna delovna mesta… Nekatera tudi zelo ZANIMIVA in ZABAVNA!!

Pri nas je recimo že zelo za pohvaliti: Smetumet, Center za ponovno uporabo Rogaška, Kralje ulice, pa tudi manjše iniciative drugje…

Tudi v Nemčiji, Kanadi in drugje po svetu poročajo, da koncept ‘zero waste’ pomeni dooosti več delovnih mest kot odlagališča ali sežigalnice/toplarne!

Odlagališča ali sežigalnice/toplarne: veliko denarja, malo zaposlitev, pa še strupi v luft!

Eko dizajn, preprečevanje odpadkov ob nastanku, ponovna uporaba in recikliranje: veliko zaposlitev, materiali se ponovno uporabijo, denar v veliki meri gre nazaj v skupnost, domačim ljudem!!

PS. Zanimivo, da je vseeno ta blog kar bran, čeprav se ljudje izgleda ne upajo komentirati? 🙂 Bom pa vesela konstruktivnih mnenj, komentarjev, predlogov… Poznate še koga, ki bi ga bilo treba omeniti kot primer dobre prakse? Ali tudi sami že delujete na področju zmanjševanja odpadkov?



Najboljši v Sloveniji!
maj 30, 2009, 3:57 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, nič odpadkov, primeri dobre prakse, Slovenija brez smeti

Na Vrhniki 50% odpadkov zberejo ločeno in so tako najboljši v Sloveniji! – na 2. mestu je menda Maribor z le 20% oz. zdaj menda 30%! – Žalostno je, da je slovensko povprečje menda okoli 8%! Večinoma pa posamezne občine in komunale menda niti niso spremljale točno, koliko odpadkov se zbere ločeno itd. V zadnjem času so menda sicer te evidence boljše, zanimivo bi jih bilo videti?

Zakaj ima ravnanje z odpadki vsaka občina urejeno po svoje, namesto da bi se poiskalo najboljše primere dobrih praks in to uredilo na državnem nivoju?

Primerjava med Gradcem in Ljubljano iz 2004/05 – šokantno!

CITAT: Ravnanje z odpadki v LJ regiji:
90% mešani komunalnih odpadkov se odloži
le 10% gre v predelavo

Ravnanje z odpadki v mestu Graz
* vrsto ukrepov za zmanjšanje, recikliranje in ponovno uporabo zbranih odpadkov
* ravnanje z odpadki v mestu Graz:
o 69% mešanih komunalnih odpadkov se reciklira
o 14% jih gre na deponijo (odlagališče)
o 17% zbranih odpadkov se termično obdela
/KONEC CITATA

Zakaj torej naše lokalne in nacionalne oblasti vidijo predvsem le sežigalnice, če tam pristane le čisto mali del odpadkov?!! (aja, tam je denar! – miljoni evrov, od EU itd!!)
Ali lahko dopustimo, da nam gradbeniki in zavedene (ali podkupljene?) oblasti diktirajo kvaliteto življenja??

Res je trenutni trg reciklatov v krizi, toda predtem se je dalo z reciklati celo lepo zaslužiti! – In tudi sedaj se z ločenim zbiranjem smeti lahko inštitucije in krajani izognejo visokim stroškom za odvoz odpadkov!

Motivacija na Vrhniki je bilo zapiranje lokalnega odlagališča, kjer se je dalo smeti poceni odložiti – z ločenim zbiranjem so odlagališču podaljšali življenjsko dobo za nekaj let! Zdaj smeti vozijo drugam, kjer pa odlaganje stane – ločeno zbiranje torej prihrani občanom in občini kar veliko denarja!

Kako so se tega torej lotili na Vrhniki?

1) dobri lokalni odloki, ki ‘zdržijo’ tudi na sodišču ter medobčinski inšpektor, ki dobro dela!

Ločeno zbiranje odpadkov je obvezno in sankcionirano – so pa najprej prijazni in ljudi opozorijo, da so se zmotili in med mešane smeti odložili tudi koristne odpadke, ter da tainta člen tega ne dopušča – šele če naslednji teden ni izboljšanja, se naredi prijava inšpektorju..
Velikost kant in količina smeti je določena na osebo (20-30 litrov) ter za npr. pospravljanje okoli hiše 3.5 ton na leto oz. 350 kg na dan, ne sme se kuriti na prostem (da ne bi ljudje kurili smeti!), vsaka hiša ima zeleno kanto..

Kosovni odvoz je vsako 1. soboto v mesecu, naroči se po dopisnici, kamor ljudje napišejo, kaj imajo – že tu je selekcija, kaj se sploh odvaža kot kosovni odpadki..
Pravijo, da je stvar veliko cenejša, saj je toliko manj črnih odlagališč!

2) osveščanje ljudi – akcije in informiranje po vseh možnih medijih itd.

3) posredno osveščanje na podlagi storitev – prijaznost, urejenost.. čiste in lepe kante za ločeno zbrane koristne surovine in lepi ter čisti tovornjaki vzbujajo v ljudeh prijetne asociacije ter mentalni ‘klik’ – da gre za koristne surovine in ne za smeti..

Plastika se sortira:

& balira – še vedno pa je to kar veliko plastike – oz. preveč!

(nekaj od te gre v reciklažo, iz bolj umazanih vrečk itd. pa se delajo briketi, ki se izvažajo v tujino kot gorivo za cementarne in industrijsko rabo, saj menda ‘fajn gorijo’! – ni potrebno omenjati, da je bolje delati čimmanj takih smeti! – le pomislimo na Lafarge v Zasavju!)

Novi sistem podjetja Zeos za pravilno zbiranje odpadne elektronske opreme na paletah:

v zabojnikih se je menda precej katodnih cevi razbilo, zato so letos spremenili način zbiranja.. (Upajmo, da se bo namesto ovijanja s plastično folijo našel kak bolj trajnosten način za večkratno uporabo?)


Tudi stiropor se posebej zbira in odda Slopak-u, ki zbira odpadno embalažo!


Če ljudje pripeljejo koristne odpadke ločeno (npr. kosovne odpadke itd), dobijo popust do 20% pri računu za odvoz smeti!

Kosovne lesene odpadke zmeljejo in kompostirajo (kompost se nato testira in uporabi glede na prisotnost problematičnih snovi!)

Imajo tudi novo kompostirnico, ki je edina zgradba, kjer so nas opozorili pred močnim vonjem!:)

Sicer je spodaj menda 28m smeti, pod tem pa menda star glinokop, toda vonja (ki sicer spremlja smeti) pravzaprav ni ali skoraj ni!

Ali si lahko zamislimo, da bi bila taka vsa podjetja za ravnanje z odpadki v prihodnosti? le sortiranje koristnih odpadkov.. ter nič nekoristnih?! 🙂
/no, v realnosti jih Vrhničani še imajo in pač odpeljejo drugam.. toda v prihodnosti, kdo ve?/

Imajo tudi izobraževalne programe za otroke in mladino ter odrasle.. Najraje bi vse slovenske župane poslala na ogled in izobraževalne dneve!!

V bližini je bil zgrajen tudi center za ravnanje z nevarnimi kemikalijami (sežiga tam menda ne bo, pač pa se jih bo vozilo v tujino) – vseeno pa jih je najbolje delati čimmanj!
Načrtuje se tudi center za recikliranje hladilnikov itd.

CDjev in DVDjev ne oddajajo v reciklažo, saj menda v Sloveniji ni ponudnika za tovrstno recikliranje.. čeprav jih v tujini ponekod reciklirajo!

Glede na to, da se bo v Sloveniji zaprlo kar nekaj odlagališč, ki niso po predpisih EU, bi morda tudi druge občine bile zainteresirane za podoben pristop?

V vasici St Arwans v Walesu so le z ločenim zbiranjem uspeli zmanjšati količino smeti za 77% (po teži), 95% ljudi ločuje odpadke, v le 3 mesecih pa so inspirirali tudi sosednje bolj urbano okolje, da se je udeležba pri recikliranju skoraj podvojila s 36% na 69% – medtem ko celjska sežigalnica zatrjuje, da naj bi zmanjšala smeti za 65% – ob hkratnem zastrupljanju že tako obolelih meščanov! Kaj je torej bolj smiselno?

Kako smiselno je 4 leta komuniciranja z javnostmi vložiti v to, da lokalno okolje ‘sprejme’ sežigalnico? vir: http://www.ekocenter.si/ca-celje.doc

Razlagateljica je poudarila, da se strategija komuniciranja z javnostmi odvija že od idejne zasnove projekta in traja že 4 leta z obveščanjem in izobraževanjem prebivalcev, osveščanja gospodinjstev z letaki in obvestili, osveščanje prebivalcev in širše javnosti z lokalnimi TV oddajami, medijskimi sporočili, v šolah pa poteka projekt Otroci za pravilno ravnaje z odpadki. To je prvi primer v Sloveniji, kjer je lokalno okolje sprejelo termično obdelavo odpadkov in izgradilo zaupanje do izvedbe gradnje, dosežena pa je bila tudi ustrezna transparentnost in strokovna usposobljenost prebivalcev projekta in finančna podpora Evropske unije za izbor primerne sodobne tehnologije za pripravo odpadkov za sežig in same sežigalnice.

Energetika Celje, ki tudi sodeluje v projektu razlaga, da bodo s sodobno sežigalnico količino odloženih odpadkov na deponijo Bukovžlak zmanjšali za 65 %, na ekološko primeren način se bodo znebili blata iz čistilnih napravah, toploto bodo izkoristili za potrebe celjskega daljinskega ogrevanja, električno energijo bodo deloma uporabili doma, viške pa plasirali v distribucijsko o mrežje.

in kako lahko govorijo, da so Celjani to sprejeli? Če pa jim je sežigalnica – trn v peti!
Seveda pa so zelo dolgo vsi govorili o ‘toplarni’ in ne o sežigalnici!

Morda ni naključje, da so v Walesu napovedali vojno smetem!
in da naj bi tudi Wales postal ‘zero waste’ v celoti!

Kaj pa mi?

24 slovenskih občin vozi smeti v sežigalnico v Celje – če bi se vsi zgledovali po Vrhniki in po Walesu…?

Sodelujoče občine: Občina Bistrica ob Sotli, Občina Braslovče, Mestna občina Celje, Občina Dobje, Občina Dobrna, Občina Kozje, Občina Laško, Občina Mozirje, Občina Podčetrtek, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Rečica ob Savinji, Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šentjur, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Šmartno ob Paki, Občina Šoštanj, Občina Štore, Občina Tabor, Mestna občina Velenje, Občina Vojnik, Občina Vransko in Občina Žalec.

Seveda pa samo recikliranje ni dovolj – najbolje je delati čimmanj smeti! – Slopak na svoji spletni strani poziva slovensko vlado in EU, naj zaradi trenutne krize na trgu reciklatov začasno dovolijo kot prioriteto sežig ali odlaganje na odlagališčih – o tem pa mogoče več kdaj drugič!

Še vedno pa so v Slopaku zakonsko obvezani zbirati ločeno zbrano embalažo in jo reciklirati – saj so bili ravno zato ustanovljeni! Zato le pridno ločujmo, kolikor le lahko!
Morda pa velja razmisliti o tem, kako kupiti stvari in jih prodati s čimmanj odvečne embalaže nasploh?!
Dražja embalažnina bo morda pomagala tudi trgovcem in proizvajalcem razmišljati bolj inovativno in drugače?



Izziv: nič odpadkov!! :)
marec 15, 2009, 6:04 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, nič odpadkov

Zakaj?

Zato, ker je naša lepa Slovenija preveč lepa, da bi jo smetili s smetmi.

Zato, ker hočejo graditi sežigalnice (ne verjemite, ko rečejo, da ‘niso sežigalnice’, pač pa ‘toplarne’! Nihče v Evropi in po svetu temu ne verjame več!! Tudi piroliza je klasificirana kot ‘sežigalnica’!)

Nekatere variante pirolize ipd. ali pa odpadne vode in drugi ‘končni produkti’ iz njih so lahko enako ali pa še bolj nevarne – proizvajalci seveda znajo ‘rožice sadit’ – čudežna beseda pa je: DOKAŽITE!

Študij je ponavadi premalo ali pa so nepopolne, izkušnje obstoječih sistemov iz ZDA, Nemčije in od drugod pa kažejo ZELO drugačno sliko – tako da jaz te vode že ne bi pila!
V Fürthu v Nemčiji so morali ob okvari celo evakuirati okolico??!!

V Celju že je sežigalnica, tam pa je tudi en kup mojih krasnih sorodnikov, prijateljev in znancev. In nočem bit odgovorna za rak ali mentalne bolezni, ali druge bolezni, ki so povezane s slabim zrakom: bolezni srca in ožilja, diabetes, itd!

Seveda je pomembna tudi zdrava prehrana itd, ampak faktorji tveganja se seštevajo!!

Celje so že mnoga leta onesnaževali s kemično industrijo, zemlja je zelo zastrupljena, veliko je bolezni – raka, bolezni srca, diabetesa, mentalnih bolezni.. NE rabijo še dodatnega onesnaževanja!!

V Celje bodo vozili smeti iz kar nekaj slovenskih občin. Seveda, nihče noče živeti ob odlagališču. (Smrdi! Dosedanja odlagališča so tudi bila zelo neurejena, odpadne vode so bile neregulirane in onesnaževale ostalo vodo..)

Moja stara mama pravi: “Če nočejo smeti, jih pa naj ne delajo!”

Moja stara mama je zelo modra ženska.

V Sloveniji pa je predvideno 12+ sežigalnic. Ja, dobro preverite, ali hočejo tudi vam ‘uturiti’ eno!!

Kje bo potem sploh še čist zrak?

Seveda pravijo, da so ‘novejši modeli’ boljši – da so filtri super in sploh in oh! Zakaj pa so potem ob vstopu v EU sprejeli zakonodajo, ki dovoljuje večje onesnaženje zraka? (Da se lahko nabavijo cenejši in ne-tako-zelo-sodobni modeli sežigalnic?)

V Italiji so morali zapreti 2 bloka od 3 pri novejši sežigalnici zaradi prekomernih emisij dioksina, ki je izjemno toksičen in rakotvoren ter mutagen – lahko povzroča okvare zarodkov – le pogooglajte ga!
In to kljub temu, da so bili pregledi le na vsakih 6 mesecev, upravljalci pa vnaprej opozorjeni, kdaj bodo testiranja! (in so tako lahko prilagodili to, kaj so sežigali!)
Prav tako je bilo veliko težkih kovin, ki povzročajo mentalne težave. V Sloveniji je že tako preveč depresij, samomorov, alkoholizma itd!

V Veliki Britaniji je ogromno sežigalnic, pa tudi ogromno alergij in raznih čudnih bolezni.. Ali res tudi pri nas želimo, da bi bilo tako? (Alergij je že tako čedalje več..)

Pa tudi, če se smeti sežge, se ljudje ne navadijo delati manj smeti, kar je vseeno prioriteta EU in vseh nas! Ali ima res smisel čedalje bolj dragoceno nafto tratiti za plastične vrečke, ki jih vržeš v smeti, takoj ko prideš domov? Ali npr. lončke za kavo za enkratno uporabo?
Kaj pa koruzo ali ostalo hrano, iz katere delajo bolj ‘eko’ plastiko? Ali ni bolje, da se porabi za hrano?

Ali se ni bolj pametno enostavno poskušati izogniti nepotrebni embalaži & izdelkom za enkratno uporabo?

To je smisel in namen tega bloga. KAKO se izogniti nepotrebni embalaži in nepotrebnim izdelkom – ter jih nadomestiti z boljšimi, okolju in človeku prijaznejšimi (dostikrat pa tudi denarnici).

Na poti do tega hvalevrednega cilja sem že nekaj časa, recimo takole morda na pol poti. Doma kompostiramo, ločujemo odpadke za recikliranje, se poskušamo izogniti najbolj problematičnim…

V kopalnici mi je izziv samo še zobna nitka (no, pa morda bi se našlo še kaj). V kuhinji pa je izzivov še nekaj..

Nič več ne zapravim bogastva za Always Ultra, BLAGO JE MEHKEJŠE!!:)
Ne kupujem več plastenk z vodo (itak so problematične z zdravstvenega vidika, vse tiste snovi, ki se sproščajo v vodo zlasti na soncu oz. na toplem! Brr!!) – boljša ideja je: PRINESI SVOJO!!
Ponavadi vzamem s seboj kar stekleno steklenico, voda iz pipe pa je v Sloveniji večinoma tudi še prav fina! (je pa dobro preveriti, glede na lokacijo)
Obstaja veliko različnih ‘flašk’ iz kovine ali močne plastike za tiste bolj podjetne, ki grejo bordat, smučat ipd!
Tudi sir gremo kupit z lastno plastično posodico, da se izognemo vsemu tistemu plastificiranemu papirju..
Vrečk pa že tako imamo še iz socialističnega režima preveč, v trgovini rečemo: NE, HVALA!! 🙂
Saj prinesemo svoje za večkratno uporabo.. ali pa ponovno uporabimo tiste od prej..

Kaj pa počnete že vi?