Izziv: nič odpadkov!!


Kaj pa tisto, kar ostane?
november 13, 2014, 6:16 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, Slovenija brez smeti, zero waste | Značke: ,

Na poti do ‘nič smeti’ je v realnosti, sploh kjer se še niso potrudili, kar nekaj ‘ostankov’. Kaj z njimi?
Bolje kot sežigalnice je tole.

Direktna povezava do študije.

Menda če gre vse po sreči, tudi v Ljubljani…?

Advertisements


Ljubljana – prva EU prestolnica ‘brez smeti’
junij 7, 2014, 5:34 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, nič odpadkov, Slovenija brez smeti, zero waste

zw
JUHU! Ljubljana tudi uradno stopa na pot ‘zero waste’ oz. ‘nič odpadkov’.

ZEG (samozvana Zveza ekoloških gibanj, ki je že ves čas navijala za sežigalnice) se sicer sprašuje o smiselnosti investiranja v drago mehansko-biološko obdelavo odpadkov in še vedno govori, da je zero waste ‘utopija’, čeprav po Evropi dosegajo že kar velike uspehe.

Tudi nas zanima, kaj konkretno namerava Snaga početi z ‘lahko frakcijo’ in kaj konkretno se bo tam dogajalo, saj gre menda za največjo investicijo v Ljubljani.

Kaj se dogaja drugje po Sloveniji? CERO Puconci pridobiva sredstva in še vedno namerava pripravljati lahko frakcijo na sežig – ali nameravajo graditi tudi sežigalnico ali voziti kam drugam?

SUPER bi bilo, če bi cela Slovenija šla v koncept ‘zero waste’ oz. čimmanj smeti in si prizadevala delati nič odpadkov!

Ne pa da ena regija dela probleme – oz. smeti – za drugo. Moja babica je bila kar jezna, zakaj toliko občin vozi smeti v Celje! ‘Naj jih pa sami imajo!’ je rekla. ‘Naj jih pa pojejo!’ Dober tek!

Tudi na nivoju EU je bil letošnji ‘zeleni teden’ v znamenju ‘krožne ekonomije’ in čimmanj smeti, preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba in popravila… Tudi tu ne bo šlo brez novih pravil za proizvajalce, ki bi sami sebi in trgu prepuščeni delali kar po svoje.

Je pa priložnost za 300.000 ali več zelenih delovnih mest v ponovni uporabi, popravilu ali recikliranju!

Tudi v Ljubljani je zaživel center za ponovno uporabo, kampanja ‘Enkratno je stvari uporabljati večkratno’ in spletna stran Snage ponovnauporaba.si pa dosegata nagrade!

Stvari se torej premikajo na bolje, upajmo da po vsej Sloveniji in po celem svetu!



Priložnost za NOVA delovna mesta!!

Že kar nekaj časa je minilo, kar sem zadnjič pisala na ta blog.
Pa ne, da se vmes ne bi nič delalo 🙂

Enostavno, v pogovoru z ljudmi je dosti bolje reči ‘zmanjševanje odpadkov’ oz. ‘čimmanj smeti’ in ‘čimbolj eko’… Če rečeš ‘nič odpadkov’ se nekateri ustrašijo. 🙂

So bile delavnice z otroki, aktivnosti za osveščanje ljudi, povezovanje s podobno mislečimi, izobraževanja… Udeležili smo se tudi vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! pa še kaj bi se našlo…

In sedaj bolje razumem, zakaj so oblasti rekle: zgradimo sežigalnice!
Ker je to dosti bolj enostavno – lažje je dobiti EU sredstva, lažje je ‘pokazati rezultate’ (‘se vidi’!) Pa tudi veliko lobiranja in vloženih marketinških sredstev je zadaj…

Delo z ljudmi je včasih nepredvidljivo, ljudje si lahko premislijo, se naveličajo, zbolijo.. lahko obupajo (ali se morajo truditi za ekonomsko preživetje) lahko se zgodi tisoč reči…

Pa še vedno je delo z ljudmi tudi ZANIMIVO, vznemirljivo, ZABAVNO!!

In izziv ‘nič odpadkov’ ali ‘čimmanj odpadkov’ hkrati vzpodbuja KREATIVNOST in INOVATIVNOST ljudi!!

Je tudi priložnost za zaposlovanje – na Novi Zelandiji predvidevajo, da so s konceptom ‘Zero Waste’ ustvarili 40.000 novih delovnih mest!!

Gre za ZELO različna delovna mesta… Nekatera tudi zelo ZANIMIVA in ZABAVNA!!

Pri nas je recimo že zelo za pohvaliti: Smetumet, Center za ponovno uporabo Rogaška, Kralje ulice, pa tudi manjše iniciative drugje…

Tudi v Nemčiji, Kanadi in drugje po svetu poročajo, da koncept ‘zero waste’ pomeni dooosti več delovnih mest kot odlagališča ali sežigalnice/toplarne!

Odlagališča ali sežigalnice/toplarne: veliko denarja, malo zaposlitev, pa še strupi v luft!

Eko dizajn, preprečevanje odpadkov ob nastanku, ponovna uporaba in recikliranje: veliko zaposlitev, materiali se ponovno uporabijo, denar v veliki meri gre nazaj v skupnost, domačim ljudem!!

PS. Zanimivo, da je vseeno ta blog kar bran, čeprav se ljudje izgleda ne upajo komentirati? 🙂 Bom pa vesela konstruktivnih mnenj, komentarjev, predlogov… Poznate še koga, ki bi ga bilo treba omeniti kot primer dobre prakse? Ali tudi sami že delujete na področju zmanjševanja odpadkov?



Kdo je pravi Kekec?
junij 19, 2009, 2:49 popoldan
Filed under: recikliranje, Slovenija brez smeti | Značke:

Izjava, da so na Vrhniki najboljši, je (sicer ne na blogu) naletela na kar nekaj odzivov.
Da to pa že ni res itd.

V Mariboru pravijo zase, da so oni najboljši.
“Na področju ločevanja odpadkov na izvoru ima Mestna občina Maribor najboljše rezultate v Sloveniji in sicer smo dosegli v letu 2005 nivo 50 % ločeno zbranih frakcij na izvoru in sicer na zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih, zbiranju kosovnih odpadkov in premični zbiralnici nevarnih odpadkov. Znotraj količine teh 50 % ločeno zbranih frakcij dejansko masno izrabimo 30 % teh odpadkov. Izgradnja objektov za kompostiranje in mehansko biološko obdelavo odpadkov se je pričela.”
Konkretno kaj naredijo z njimi (reciklaža, sežig, itd?) pa ne piše…

Menda obstaja tudi register slovenskih komunal, kjer piše, koliko kje zberejo ločeno, pa mi ga zaenkrat še ni uspelo najti.

Pa poglejmo po nekaterih regijah:

Komunala Nova Gorica je menda lani “zbrala 32.000 ton odpadkov, pri čemer je bilo ločeno zbranih frakcij 5000 ton” – “najuspešnejši novogoriška in šempetrsko-vrtojbenska občina (…) sta na tak način zbrali 18 odstotkov vseh odpadkov, v preostalih štirih občinah pa se je delež gibal okoli 12 odstotkov”.
Želijo zbrati več ločenih odpadkov, zato delajo tudi akcijo osveščanja ljudi – kar je pohvalno!
Zanimivo bi bilo videti tudi njihove občinske odloke.. 🙂

Saubermacher pravi, da na odlagališču konča “le približno 40% zbranih komunalnih odpadkov od gospodinjstev” (ali pa je to le cilj?)
Podatke o zbranih odpadkih v letu 2008 v severovzhodni Sloveniji imajo tudi na internetu – pohvalno!
Zanimivo bi bilo preračunati in primerjati podatke?

PUP-Saubermacher Velenje pravi, da “z ločenim zbiranjem odpadkov zmanjšujemo količino odpadkov, ki konča na odlagališču, do 60%“, konkretnih podatkov pa na njihovi strani nisem zasledila. (Če jih kdo najde, javite! :))
Všeč mi je, da povejo, komu naprej oddajajo koristne surovine, ne naštevajo pa vseh prevzemnikov in konkretnih podatkov, kar bi bilo tudi zanimivo vedeti!
Obe internetni strani imata tudi konkretna navodila, kako ločeno zbirati, kar je tudi dobrodošlo za krajane!

Nekaj podatkov o odloženih odpadkih (v letih 2002-2005) na odlagališče Pragersko ponuja tudi stran Komunale Slovenska Bistrica, pogrešam pa aktualne podatke in več podatkov o ločeno zbranih koristnih odpadkih!
Zelo všeč mi je, da imajo na pokopališčih nameščene zabojnike za biološke odpadke! Pohvalno!
Objavljene pa imajo tudi prispevke s posveta na Komunaliadi 2009, kjer je tudi marsikaj zanimivega.

V prispevku Celjske televizije na RCERO je bilo omenjeno, da so med najboljšimi na Bledu – na svoji internetni strani imajo navodila za ločeno zbiranje in zbrane količine, pogrešam pa skupno količino in odstotek ločeno zbranih koristnih odpadkov za lažjo primerjavo.
Na internetu so tudi lokalni odloki – pohvalno! (je pa stran še v izdelavi)
Všeč mi je odvoz kosovnih odpadkov z dopisnico, ki ga imajo že marsikje po Sloveniji, ter to, da občane opozarjajo, da lahko stvari oddajo tudi na Podarimo.si

Kdo je torej pravi Kekec? Kdo je najboljši v Sloveniji?



Najboljši v Sloveniji!
maj 30, 2009, 3:57 popoldan
Filed under: izziv nič odpadkov, nič odpadkov, primeri dobre prakse, Slovenija brez smeti

Na Vrhniki 50% odpadkov zberejo ločeno in so tako najboljši v Sloveniji! – na 2. mestu je menda Maribor z le 20% oz. zdaj menda 30%! – Žalostno je, da je slovensko povprečje menda okoli 8%! Večinoma pa posamezne občine in komunale menda niti niso spremljale točno, koliko odpadkov se zbere ločeno itd. V zadnjem času so menda sicer te evidence boljše, zanimivo bi jih bilo videti?

Zakaj ima ravnanje z odpadki vsaka občina urejeno po svoje, namesto da bi se poiskalo najboljše primere dobrih praks in to uredilo na državnem nivoju?

Primerjava med Gradcem in Ljubljano iz 2004/05 – šokantno!

CITAT: Ravnanje z odpadki v LJ regiji:
90% mešani komunalnih odpadkov se odloži
le 10% gre v predelavo

Ravnanje z odpadki v mestu Graz
* vrsto ukrepov za zmanjšanje, recikliranje in ponovno uporabo zbranih odpadkov
* ravnanje z odpadki v mestu Graz:
o 69% mešanih komunalnih odpadkov se reciklira
o 14% jih gre na deponijo (odlagališče)
o 17% zbranih odpadkov se termično obdela
/KONEC CITATA

Zakaj torej naše lokalne in nacionalne oblasti vidijo predvsem le sežigalnice, če tam pristane le čisto mali del odpadkov?!! (aja, tam je denar! – miljoni evrov, od EU itd!!)
Ali lahko dopustimo, da nam gradbeniki in zavedene (ali podkupljene?) oblasti diktirajo kvaliteto življenja??

Res je trenutni trg reciklatov v krizi, toda predtem se je dalo z reciklati celo lepo zaslužiti! – In tudi sedaj se z ločenim zbiranjem smeti lahko inštitucije in krajani izognejo visokim stroškom za odvoz odpadkov!

Motivacija na Vrhniki je bilo zapiranje lokalnega odlagališča, kjer se je dalo smeti poceni odložiti – z ločenim zbiranjem so odlagališču podaljšali življenjsko dobo za nekaj let! Zdaj smeti vozijo drugam, kjer pa odlaganje stane – ločeno zbiranje torej prihrani občanom in občini kar veliko denarja!

Kako so se tega torej lotili na Vrhniki?

1) dobri lokalni odloki, ki ‘zdržijo’ tudi na sodišču ter medobčinski inšpektor, ki dobro dela!

Ločeno zbiranje odpadkov je obvezno in sankcionirano – so pa najprej prijazni in ljudi opozorijo, da so se zmotili in med mešane smeti odložili tudi koristne odpadke, ter da tainta člen tega ne dopušča – šele če naslednji teden ni izboljšanja, se naredi prijava inšpektorju..
Velikost kant in količina smeti je določena na osebo (20-30 litrov) ter za npr. pospravljanje okoli hiše 3.5 ton na leto oz. 350 kg na dan, ne sme se kuriti na prostem (da ne bi ljudje kurili smeti!), vsaka hiša ima zeleno kanto..

Kosovni odvoz je vsako 1. soboto v mesecu, naroči se po dopisnici, kamor ljudje napišejo, kaj imajo – že tu je selekcija, kaj se sploh odvaža kot kosovni odpadki..
Pravijo, da je stvar veliko cenejša, saj je toliko manj črnih odlagališč!

2) osveščanje ljudi – akcije in informiranje po vseh možnih medijih itd.

3) posredno osveščanje na podlagi storitev – prijaznost, urejenost.. čiste in lepe kante za ločeno zbrane koristne surovine in lepi ter čisti tovornjaki vzbujajo v ljudeh prijetne asociacije ter mentalni ‘klik’ – da gre za koristne surovine in ne za smeti..

Plastika se sortira:

& balira – še vedno pa je to kar veliko plastike – oz. preveč!

(nekaj od te gre v reciklažo, iz bolj umazanih vrečk itd. pa se delajo briketi, ki se izvažajo v tujino kot gorivo za cementarne in industrijsko rabo, saj menda ‘fajn gorijo’! – ni potrebno omenjati, da je bolje delati čimmanj takih smeti! – le pomislimo na Lafarge v Zasavju!)

Novi sistem podjetja Zeos za pravilno zbiranje odpadne elektronske opreme na paletah:

v zabojnikih se je menda precej katodnih cevi razbilo, zato so letos spremenili način zbiranja.. (Upajmo, da se bo namesto ovijanja s plastično folijo našel kak bolj trajnosten način za večkratno uporabo?)


Tudi stiropor se posebej zbira in odda Slopak-u, ki zbira odpadno embalažo!


Če ljudje pripeljejo koristne odpadke ločeno (npr. kosovne odpadke itd), dobijo popust do 20% pri računu za odvoz smeti!

Kosovne lesene odpadke zmeljejo in kompostirajo (kompost se nato testira in uporabi glede na prisotnost problematičnih snovi!)

Imajo tudi novo kompostirnico, ki je edina zgradba, kjer so nas opozorili pred močnim vonjem!:)

Sicer je spodaj menda 28m smeti, pod tem pa menda star glinokop, toda vonja (ki sicer spremlja smeti) pravzaprav ni ali skoraj ni!

Ali si lahko zamislimo, da bi bila taka vsa podjetja za ravnanje z odpadki v prihodnosti? le sortiranje koristnih odpadkov.. ter nič nekoristnih?! 🙂
/no, v realnosti jih Vrhničani še imajo in pač odpeljejo drugam.. toda v prihodnosti, kdo ve?/

Imajo tudi izobraževalne programe za otroke in mladino ter odrasle.. Najraje bi vse slovenske župane poslala na ogled in izobraževalne dneve!!

V bližini je bil zgrajen tudi center za ravnanje z nevarnimi kemikalijami (sežiga tam menda ne bo, pač pa se jih bo vozilo v tujino) – vseeno pa jih je najbolje delati čimmanj!
Načrtuje se tudi center za recikliranje hladilnikov itd.

CDjev in DVDjev ne oddajajo v reciklažo, saj menda v Sloveniji ni ponudnika za tovrstno recikliranje.. čeprav jih v tujini ponekod reciklirajo!

Glede na to, da se bo v Sloveniji zaprlo kar nekaj odlagališč, ki niso po predpisih EU, bi morda tudi druge občine bile zainteresirane za podoben pristop?

V vasici St Arwans v Walesu so le z ločenim zbiranjem uspeli zmanjšati količino smeti za 77% (po teži), 95% ljudi ločuje odpadke, v le 3 mesecih pa so inspirirali tudi sosednje bolj urbano okolje, da se je udeležba pri recikliranju skoraj podvojila s 36% na 69% – medtem ko celjska sežigalnica zatrjuje, da naj bi zmanjšala smeti za 65% – ob hkratnem zastrupljanju že tako obolelih meščanov! Kaj je torej bolj smiselno?

Kako smiselno je 4 leta komuniciranja z javnostmi vložiti v to, da lokalno okolje ‘sprejme’ sežigalnico? vir: http://www.ekocenter.si/ca-celje.doc

Razlagateljica je poudarila, da se strategija komuniciranja z javnostmi odvija že od idejne zasnove projekta in traja že 4 leta z obveščanjem in izobraževanjem prebivalcev, osveščanja gospodinjstev z letaki in obvestili, osveščanje prebivalcev in širše javnosti z lokalnimi TV oddajami, medijskimi sporočili, v šolah pa poteka projekt Otroci za pravilno ravnaje z odpadki. To je prvi primer v Sloveniji, kjer je lokalno okolje sprejelo termično obdelavo odpadkov in izgradilo zaupanje do izvedbe gradnje, dosežena pa je bila tudi ustrezna transparentnost in strokovna usposobljenost prebivalcev projekta in finančna podpora Evropske unije za izbor primerne sodobne tehnologije za pripravo odpadkov za sežig in same sežigalnice.

Energetika Celje, ki tudi sodeluje v projektu razlaga, da bodo s sodobno sežigalnico količino odloženih odpadkov na deponijo Bukovžlak zmanjšali za 65 %, na ekološko primeren način se bodo znebili blata iz čistilnih napravah, toploto bodo izkoristili za potrebe celjskega daljinskega ogrevanja, električno energijo bodo deloma uporabili doma, viške pa plasirali v distribucijsko o mrežje.

in kako lahko govorijo, da so Celjani to sprejeli? Če pa jim je sežigalnica – trn v peti!
Seveda pa so zelo dolgo vsi govorili o ‘toplarni’ in ne o sežigalnici!

Morda ni naključje, da so v Walesu napovedali vojno smetem!
in da naj bi tudi Wales postal ‘zero waste’ v celoti!

Kaj pa mi?

24 slovenskih občin vozi smeti v sežigalnico v Celje – če bi se vsi zgledovali po Vrhniki in po Walesu…?

Sodelujoče občine: Občina Bistrica ob Sotli, Občina Braslovče, Mestna občina Celje, Občina Dobje, Občina Dobrna, Občina Kozje, Občina Laško, Občina Mozirje, Občina Podčetrtek, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Rečica ob Savinji, Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šentjur, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Šmartno ob Paki, Občina Šoštanj, Občina Štore, Občina Tabor, Mestna občina Velenje, Občina Vojnik, Občina Vransko in Občina Žalec.

Seveda pa samo recikliranje ni dovolj – najbolje je delati čimmanj smeti! – Slopak na svoji spletni strani poziva slovensko vlado in EU, naj zaradi trenutne krize na trgu reciklatov začasno dovolijo kot prioriteto sežig ali odlaganje na odlagališčih – o tem pa mogoče več kdaj drugič!

Še vedno pa so v Slopaku zakonsko obvezani zbirati ločeno zbrano embalažo in jo reciklirati – saj so bili ravno zato ustanovljeni! Zato le pridno ločujmo, kolikor le lahko!
Morda pa velja razmisliti o tem, kako kupiti stvari in jih prodati s čimmanj odvečne embalaže nasploh?!
Dražja embalažnina bo morda pomagala tudi trgovcem in proizvajalcem razmišljati bolj inovativno in drugače?